Sunday, December 16, 2012

Zakaj sem tu?

Ravno zadnjič sem mislila na tole mojo Ahasverko ... Da moram malo pobrisati prah in omesti pajčevine ... Da je od julija preteklo odločno preveč časa brez zapisa. A v resnici se je vmes tudi zgodilo toliko, da se mi zdi, kot da živim drugo življenje. 

Sunday, July 22, 2012

Živi in pusti živeti

Po dveh mesecih in pol raziskovanja zame razmeroma neznanega terena se končno počutim dovolj suverena, da napišem nekaj o tem, da sem nekje konec aprila, v začetku maja pojedla svoj zadnji zrezek. Zadnji jogurt, zadnje pecivo z jajci ... Po dveh mesecih in pol se končno zdi, da moje veganstvo ni le modna muha. Ne, da je sicer kdaj bilo, kar se mene tiče, a vendarle ... toliko drugih stvari je. Ampak zadnje čase vedno manj. Zadnje čase se mi zdi, da se kar držim stvari, za katere se navdušim ... Zumba, boot camp, veganstvo, ... Morda bo treba spremenit podnaslov mojega bloga. Od ene končane misli do naslednje :) Ampak! To je druga zgodba. Danes bi raje napisala nekaj o zadnjih dveh mesecih in pol.

Wednesday, July 11, 2012

Kako vzgojiti slabega državljana

Vzemite punčko. Jo dajte v vrtec. Ker je nežna in prijazna in ima povrhu vsega očala, ostali otroci delajo z njo precej grdo. Vzgojiteljica ne naredi ničesar. Potem jo preselite v drug kraj v osnovno šolo. Tudi tam ni priljubljena; med drugim tudi zato, ker je 1. razred začela obiskovati s takrat neobičajnimi šestimi leti, pa je že znala brati. Učiteljica ne naredi ničesar; hodi pa tamala redno domov z opomini, ker se "ne druži s sošolkami in sošolci".

Wednesday, April 25, 2012

Tretja

Dobra dva meseca nazaj (kako čas beži!) sem objavila zapis z naslovom "Tretji", in takrat sem šele premišljevala o novem mucu. Samčku, ki bi mogoče lahko delal družbo mojima macama. Sedaj pa je tu 24. april, in družbo nam že skoraj dva meseca (8. maja bo točno dva) dela dobro leto stara Viva. 

Wednesday, February 22, 2012

Tretji

Zadnje čase ... nekako od lanskega novembra ... se vedno bolj vključujem na forum Pomagamo živalim. Najprej predvsem zaradi Mačje hiše, ki sem jo po naključju spoznala lanskega decembra, ko so imeli stojnico v Mercator Centru v Šiški; potem sem na njih malo pozabila; novembra pa me je preplavilo ... Najprej sem samo hotela informacijo o stojnicah in njihovih super izdelkih; potem sem odkrila njihovo spletno stran, njihov FB račun, in na koncu forum.

Thursday, January 26, 2012

Jebeš kalorije! :P

Ne, nisem prenehala z Zumba dieto - je pa ena, s katero si slediva na Twitterju, objavila tole povezavo:


Prebrano na dušek! It is awesome :)

Monday, January 23, 2012

5-dnevna Zumba dieta

Moram reči, da se že dolgo časa nisem lotila nobene prave diete. Načeloma pač jem bolj zdravo in se redko pregrešim, z izjemami, jasno, kakšnih čokolad :P Tale Zumba dieta, ki sem jo začela danes, pa je predvsem zato, ker je december pustil nekatere khm, posledice; pa tudi ne zgleda tako grozna, da je ne bi mogla izpeljat. Pravzaprav je bolj - normalna prehrana brez sladkarij. I think I can handle that :P 

Sicer jo bom malo prilagodila, ker je recimo ena izmed večerij tudi riba, ampak meni se tega res ne da delat, celo stanovanje smrdi in vse, tako da bom takrat jedla dimljen losos, pa bo. 

Sicer pa sem ponedeljek začela z eno mandarino, polnovrednimi kosmiči v jogurtu in skodelico nesladkanega zelenega čaja. Do kosila je bila nekam dolga :P, zato sem si privoščila malico - jabolko in pest mandljev. Za kosilo pa juho (pol zelenjavne kocke) in mešano solato. 

Večerja bo izziv (ker, khm, še nisem uporabila štedilnika JA PA KAJ ČE ŽE OD JULIJA ŽIVIM V TEM STANOVANJU, in ko sem včeraj poskusila prižgat plin, iskra ni delala sploh - kakšna ideja, kaj zdaj?). Skratka, sta tudi dve električni plošči, na katerih nameravam speč piščančji zrezek in skuhat ohrovt/cvetačo. Poročam o rezultatih. Sicer mi še vedno ostane GeeKovo stanovanje :D  

No, toliko zaenkrat iz Lakotje vasi. (Seveda se, jasno, pozna, da sem vendarle na dieti ... nobenih piškotkov ob kavici itd ... *sigh*).

No, pa še ena Zumba pesem za dvig morale! :D


Thursday, January 19, 2012

Costa Concordia


OK, o tej nesrečni ladji je bilo od petka napisanega že ogromno, jaz pa v vsem tem vidim samo še en simptom, zakaj gre svet počasi, ampak zanesljivo k hudiču. To je en tak tipičen primer nepremišljenega, brezbrižnega, neodgovornega ravnanja, ko človek ne pomisli 5 minut naprej. Jasno, kaj takega lahko pričakujemo od nevednih in neizkušenih otrok, od zaletavih najstnikov že redkeje, potem pa naj bi se počasi nehalo. No, pa očitno se ne. Očitno je vedno več tega – neodgovornosti, površnosti, jebivetričnosti, odnosa »pa saj je dobro, no«. In potem smo tisti, ki dejansko hočemo, da so stvari dobro narejene, tečni, kompliciramo, zoprni smo in oh in sploh. Ampak jaz res hočem dobro in temeljito narediti stvar in tako pričakujem tudi od drugih. In ja, vem, rekli boste, kje živim pa da sem utopistka. Ja, mogoče sem, in mogoče sem ena izmed poslednjih, ampak ne bi hotela biti drugačna. Tako vsaj vem, da je delo, ki ga delam, dobro opravljeno.

Zelo vesela sem sicer, da tole stališče delim z GeeKom, ki je še za odtenek bolj »tečen« od mene in se resnično hoče vedno vnaprej prepričati, da bo vse narejeno, kot je treba. To sicer ni vedno mogoče, in zato kdaj pride do ... khm, zapletov :D ampak matr, raje imam to kot nekoga, ki naredi traparijo, pa tega še ve ne. V zvezi s tem ima GeeK prav poseben izraz, ki mu reče »situational awareness« - torej zavedanje položaja. To preprosto pomeni, da vnaprej predvidiš vse možne posledice nekega dejanja in na hitro izračunaš tudi, kako pri kakšni od teh posledic reagirati. Seveda to zahteva določene intelektualne sposobnosti in tu se večini ljudi zatakne. Žal je pač tako, da večina populacije v nasprotju s teorijo evolucije postaja vedno bolj neumna, ne vedno pametnejša. Krivim amerikanizacijo in potrošništvo na splošno. In tale Costa Concordia je res dober primer tega. Zaradi tega, ker kapitan ni pomislil na vse posledice tega, da vozi preblizu obale (saj je pa ja »ta manever izvedel že dvakrat ali trikrat« - DVAKRAT ali TRIKRAT?? To ni NIČ.), je pač potopil luksuzno križarko in, kar je precej huje, pri tem ubil (verjetno) 33 ljudi. Zaradi neumnosti, bedarije, nepremišljenosti, jebivetričnosti. In zato sem jaz vedno bolj živčna vsakič, ko pospremim GeeKa na letalo, ker nikoli ne vem, kje bo kakšen takle Schettino tudi na letalu. In ja, vem, da večinoma letala upravljajo avtopiloti. Ampak kaj se zgodi, ko avtopilot odpove?

GeeK večkrat razpreda o tem in jaz mu večinoma pritrjujem. Pravi, da bi tudi ustanovil neko »no bullshit« firmo, kjer bi se stvari delale in izdelovale dobro, kjer bi se dejansko lahko zanesel na delo in izdelek. Jaz sem takoj za, ampak se bojim, da je to v današnjem svetu hitrih rešitev, požrešnega potrošništva in poceni ter neizučene delovne sile to preprosto nemogoče.

Ampak – mogoče se bo po par Costah Concordiah to spremenilo. Dvomim. Upam pa vseeno. 

Sunday, January 8, 2012

Moja novoletna resolucija ...

... je samo ena. 

Biti boljši človek :) 

Jutri je moj prvi delovni dan letos. Držite pesti, da bo ok - in da se bom lahko držala svoje novoletne resolucije ;) 



I can't really say
Why everybody wishes they were somewhere else
But in the end, the only steps that matter
Are the ones you take all by yourself


P. S.: Pesem je iz moje trenutno najljubše "feel good" nadaljevanke Drop Dead Diva. Enjoy :)

Monday, January 2, 2012

Novo

Mislim, da je prišel čas, da tudi jaz v svoj blog zapišem kaj lepega. Kaj novega. Kaj, kar sem dosegla sama, z delom, s trdim delom, z odrekanjem. Čas je, da odrastem, in da se začnem tako tudi počutiti. Pa ne mislim s tem, da moram biti odgovorna, resna, zrela ... Ne. Čas je, da neham brati blog 31-letnice iz San Francisca in se ob tem počutiti kot otrok, ki gleda eno odraslo kul življenje. Čas je, da spoznam, da bom kmalu tudi jaz stara 31 let in da ... ne, da se moram začeti tako obnašati. Ampak ... da *lahko* naredim vse, česar se lotim. Samo lotiti se moram. In to je verjetno moja novoletna resolucija. Odkriti, česa se moram lotiti. 
Ne. Ne, česa se moram lotiti.

Česa se *hočem* lotiti.

Srečno novo leto vsem, ki berete ... redno ali občasno. Želim vam, da bi vam leto 2012 prineslo mnogo lepih dni, izpolnjenih dobrih načrtov in fajnih stvari za zapisat v vaše bloge. Obstoječe ali tiste ... namišljene :)


And it's one life and it's this life

And it's beautiful