Saturday, April 23, 2011

Sobota zvečer

Am dead. 

Ampak stanovanje je pa pripravljeno za maci ;)

Pomagala mi je Abba. Ta komad sem prvič slišala na GeeKovem USB-ju, kje pa drugje. Refren je mmmm .... melodičen. 


Wednesday, April 20, 2011

Kje je dom?

Torej. 

Od nedelje zvečer do danes zjutraj sem pazila mačko svojih staršev (in pri tem še svoji, ki sta trenutno še tam). To je pomenilo, da sem morala biti "doma doma" - na Gorenjskem, in ugotovila sem, da bi težko še živela tam. Nič ni tako, kot mora biti, nič ni tam, kjer mora biti, vse je nastlano ... Skratka, tam se več ne počutim doma. 
Težava je samo, da se zdaj nikjer ne počutim doma. Gorenjska je ... hiša, kjer živijo moji starši. Šentvid je stanovanje, ki je last GeeKa. Moj dom je bil Tacen, tam sem bila suverena, to je bilo moje ozemlje, sama sem ga opremila in sama sem o njem odločala. In sedaj tega občutka ni več. Saj vem, Šentvid naj bi bil zdaj tudi moj dom, in imela naj bi iste odločevalne pravice kot GeeK. A počutim se, kot da jih nimam. Nekje v ozadju mojih misli je vedno ta ... pomisel,  da me lahko kadar koli "izseli". Da mu ne bo; morda bolje rečeno - da mu ni treba me brezpogojno prenašati. To je tak čuden občutek. Ko imaš sicer trdna tla pod nogami, a se ti zdi, da je vedno nekje možnost, da se bo vse skupaj spremenilo v nekaj spolzkega in ti jih spodneslo. Mogoče je to zato, ker se mi je enkrat nekaj takega že zgodilo. Ampak takrat sem vsaj imela dom, kamor sem lahko šla in tam bila vsaj nekaj časa. Saj - sedaj bi, seveda, jasno, lahko naredila isto - odšla domov ... "domov domov". Ne bi se pa tam počutila domače. Bolj - kot da sem na obisku. 
Tako kot tu.

Morda mi je ravno zato tako ljub moj Getz. Ker je moj. In lahko z njim delam, kar hočem. Ker so moje odločitve tiste, ki vplivajo nanj. 
Ko dobro premislim, je malo žalostno, da je - tako se vsaj zdi - moje edino res moje pribežališče moj avto ... 

Thursday, April 14, 2011

Resolucija

To je moj zadnji poskus. 

Če ne uspe, je to to. 

Dvakrat sem poskusila, ornk, na polno, in če dvakrat ne bo šlo ... se ne bom več niti trudila.

Eni boste rekli, pih, kaj pa je to dvakrat. Poskusiti moraš znova in znova in znova ...

Jaz odgovarjam: Že drugič je bilo preveč. Če je usojeno, gre prvič skoz. Če ni, lahko poskusiš stokrat, pa se ne bo izšlo. 



Friday, April 8, 2011

What a difference a day makes ...

Danes je vse drugače. Danes so besede in stavki, kot so "Torej si posteljo začasno pripeljala domov ... Dokler se spet ne preseliš." in (ta prenesen po sestri) "Tudi ta jo bo v rit sunil zaradi mačk. Že prejšnji jo je." pozabljeni in me ne ganejo več. Danes sem spet močna. 
In danes sem te videla. Oba. Na Bavarcu sta čakala na bus, in prvič po 2008 sem se nasmehnila, ko sem vaju videla. Še potrobit sem hotela :) In nato sem se odpeljala ... domov. Tja, kjer je po novem dom :) In sem bila - srečna :)

Matr, je to fajn občutek ...