Wednesday, September 8, 2010

Dve leti

Kaj se vse lahko zgodi v dveh letih? Življenje se ti lahko popolnoma obrne na glavo. Lahko postaneš drug človek, lahko spoznaš druge ljudi in pozabiš stare ... Lahko odrasteš, postaneš samostojen, lahko se prepustiš nekomu ...

Kaj se je meni vse zgodilo od 8. septembra 2008? To bo zame vsaj še nekaj časa dan D - tako pač je, takrat sem odrasla. Kar tako, na hitro. No, ne res na hitro, je trajalo nekaj časa. Ampak tisti dan ... tisti dan se je začelo. Zlezla sem izpod krila, iz vate ven, iz zlate kletke v navadno jekleno, ampak tako, od katere imam jaz ključ.

Ni bilo lahko, in včasih me je bolelo srce za znoret. In so bile neprespane noči, in neskončni filmi, da so me uspavali. In tuljenje med vožnjo, hlipanje, solze, bes, udarjanje po volanu. In čas negotovosti, in čas samozavesti. Vse je bilo - pa nimam grdih spominov na to obdobje, sploh ne. 

In bilo je tudi ... spoznanje: ja, zdaj je tako. In je tako v redu. Je še bolje, če dobro pomislim. 

In je bilo potem tudi - oho, tudi tako je lahko. In tako je fajn, je (naj)bolje. 

In so sedaj druge reakcije, premišljene, umirjene, razumne, pa vseeno veliko bolj čustvene - ljubeznive in obzirne. 

Ja, res - kar te ne ubije, te naredi močnejšega :) 



In tako sedaj sedim v sobi, ki sem jo sama opremila, v stanovanju, ki sem ga (pol) sama opremila, ki ga (pol) sama plačujem, s cimro, ki sem jo sama izbrala, in pijem čaj, ki je moj najljubši, in maci sta na postelji - tako kot jaz hočem. 
In bo kdaj tudi drugače, vem, ampak bom tako hotela, pa bom tudi zmogla in znala in imela avtoriteto reč - ne, to bo pa tako - zato in zato in zato. 

In zato sem hvaležna za 8. september 2008 :) 

In - sedaj bom enkrat za vselej utihnila o teh sedmih letih, o tem septembru in onem maju pa tistem januarju itd itd, in govorila le še v sedanjiku in prihodnjiku.