Wednesday, October 27, 2010

Stava

S cimro sva šli stavit, da bova naslednje leto šli na ljubljanski maraton - na 10-km tek. Tista, ki ne bo šla, bo morala 15 ljudem v centru Ljubljane povedat, da je luzerka, ker ni šla na maraton. 
Mislim, da bova obe šli :P

Potrebujem:

2 švic majci
2 dolge pajkice
1 jakno za tek - windstopper
1 flis
merilec srčnega utripa. 

A ma kdo 500 evrov odveč? :P 

Ok, nč hudga. Bomo improviziral. But i'm doing this, damn it!



Wednesday, September 8, 2010

Dve leti

Kaj se vse lahko zgodi v dveh letih? Življenje se ti lahko popolnoma obrne na glavo. Lahko postaneš drug človek, lahko spoznaš druge ljudi in pozabiš stare ... Lahko odrasteš, postaneš samostojen, lahko se prepustiš nekomu ...

Kaj se je meni vse zgodilo od 8. septembra 2008? To bo zame vsaj še nekaj časa dan D - tako pač je, takrat sem odrasla. Kar tako, na hitro. No, ne res na hitro, je trajalo nekaj časa. Ampak tisti dan ... tisti dan se je začelo. Zlezla sem izpod krila, iz vate ven, iz zlate kletke v navadno jekleno, ampak tako, od katere imam jaz ključ.

Ni bilo lahko, in včasih me je bolelo srce za znoret. In so bile neprespane noči, in neskončni filmi, da so me uspavali. In tuljenje med vožnjo, hlipanje, solze, bes, udarjanje po volanu. In čas negotovosti, in čas samozavesti. Vse je bilo - pa nimam grdih spominov na to obdobje, sploh ne. 

In bilo je tudi ... spoznanje: ja, zdaj je tako. In je tako v redu. Je še bolje, če dobro pomislim. 

In je bilo potem tudi - oho, tudi tako je lahko. In tako je fajn, je (naj)bolje. 

In so sedaj druge reakcije, premišljene, umirjene, razumne, pa vseeno veliko bolj čustvene - ljubeznive in obzirne. 

Ja, res - kar te ne ubije, te naredi močnejšega :) 



In tako sedaj sedim v sobi, ki sem jo sama opremila, v stanovanju, ki sem ga (pol) sama opremila, ki ga (pol) sama plačujem, s cimro, ki sem jo sama izbrala, in pijem čaj, ki je moj najljubši, in maci sta na postelji - tako kot jaz hočem. 
In bo kdaj tudi drugače, vem, ampak bom tako hotela, pa bom tudi zmogla in znala in imela avtoriteto reč - ne, to bo pa tako - zato in zato in zato. 

In zato sem hvaležna za 8. september 2008 :) 

In - sedaj bom enkrat za vselej utihnila o teh sedmih letih, o tem septembru in onem maju pa tistem januarju itd itd, in govorila le še v sedanjiku in prihodnjiku. 


Monday, August 23, 2010

Nestrpnost

Danes mi je sodelavec rekel, da sem super, ker sem nestrpna enako do vseh - moških in žensk. Pa nisem, res ne, ne na splošno. Nestrpna sem samo do neumnih. Če je kaj, česar resnično ne prenesem, je to neumnost. Ja, vem, da si neumni ljudje ne znajo pomagat, ampak to me ne zanima kaj dosti. Še posebej, če so neumni in napihnjeni. Potem, vam zagotavljam, da jih bom v minuti sesula ... Vem, da to ni lepo, ampak ... ne vem, čemu bi se opravičevala. Ljudje, ki diskriminirajo proti debelim, majhnim, temnolasim, "nelepim" (kaj je nelepo? pah, sprejete družbene norme o blond in suhih ...pah) ... njim je pa vse oproščeno? 
In potem je še posebna kategorija lepih (po današnjih standardih, seveda), neumnih in površnih ljudi. No, ni nujno, da so vedno neumni, so pa skoraj vedno površni in neodgovorni in slabi delavci. Zakaj? Zato ker se jim ni bilo treba nikoli za nič truditi, ker jim je bilo vse prinešeno na pladnju. Ker so lepi. Pah pah in še enkrat pah. Pri takih dobim pike.
Zakaj to razlagam? Danes sem imela tako situacijo v službi ... Drage bejbike, mogoče pri kakšnih starih dedcih že pomaga, da ste lepe in spedenane. Ampak tudi geji so šefi, in pri takih vam to ne bo pomagalo. Da bi čim prej kakega srečale. Da vas strezni. :P

ps: Danes obeležila 10 mesecev - s plavanjem, pico in radlerjem. In smehom ;) MMM. :)
Happy anniversary honey :*

Thursday, August 19, 2010

Müsli

Včeraj bi morala odtajat hladilnik, ker je v nedeljo nekdo polomil vratca od zamrzovalnika in je sedaj treba kupit nova, še prej pa očistit led. 
Raje sem naredila müsli (from scratch, yay ;) ). Ta STAR recept mi je dala mami in spomnim se, da je bil vedno praznik, ko ga je naredila. Predvsem zato, ker je res dober in ker je z njim malo več dela, pa ga je naredila samo na vsake kvatre enkrat. Tudi jaz. Mislim, da sem ga nazadnje kake 5 let (če ne več!) nazaj. Sedaj ga bom bolj redno, tudi zato, ker je priporočen kot dietna hrana (ampak je tako dober! Tu nekaj ne štima ... ne more biti nekaj tako dobrega tudi zdravo, hmmm ...).
Skratka, sem slikala (sicer z gsm fotičem ... ampak recimo, da se vidi ...) celoten postopek, za vse neobstoječe bralce, ki jih imam xD

Torej, najprej vzamemo kosmiče in jih po receptu za dve uri namočimo v mleko ali vodo. Moja mami je vedno zavrela mleko in prelila kosmiče in pustila, da se ohladijo, tako da tudi jaz naredim kar to. Je hitrejš ;)
Problem s tem receptom je, da so količine napisanega za enega in da je za vse ostalo treba malo "improvizirat".
Potem dodam jabolka - tokrat sem dodala dve -, ki jih je po receptu treba olupiti in narezati na lističe ... jaz jih neolupljene naribam, takole:
Lupina je zdrava in nič ne moti.

Sledi limonin sok - jaz sem dala sok ene limone - in pazite, da vam ne uidejo pečke v maso, kot so meni >_>
No, ja. Lahko bi si pač omislila običajen ožemalec limon :P
Dodamo zmlete orehe (razen če ste kot jaz in vas po kakršni koli količini orehov peče jezik) in mandeljne, lešnike ... lahko nekaj tudi celih, ker se itak zmehčajo. 
Hm ... okus ima boljši kot izgled ;)
 
Na koncu sledi pika na i - stepena smetana. Pri tem je treba biti previden, da a) se ti sveža, še NEODPRTA smetana v hladilniku ne pokvari; b) če se ti, da imaš na zalogi še kakšno, c) imaš blizu trgovino, da skočiš po novo, č) se ti smetana med stepanjem ne polije po telh / copatih / pultu / steni, d) ne stepaš novo kupljene smetane v posodi, kjer si stepal ostanke nepokvarjene stare smetane, ker se potem nova ne strdi. 
Pa saj ne, da se je kar koli od tega meni včeraj zgodilo. Opozarjam zgolj za vsak primer. 

Skratka, končni, že malo pojedeni rezultat (prišla je namreč cimra in potem ni bilo več časa fotografirat, pa tudi nisem hotela, da vidi, da fotografiram, ker v bistvu ne ve za ta blog in let's keep it that way for a while ... skratka, ok, kompliciram, pozabte):
Kot rečeno, okus je boljši kot izgled. In naslednjič bom dala v servirno posodico in vse tako. Ampak za prvič - no, recimo, da sem ponosna, da sem spravila cel tale zapis skupaj.
Originalen recept bom dodala kasneje, obljubim.

Potem sem pa še zavila darilo za očija, ki ima danes rojstni dan. Glede na moje okraševalne sposobnosti mi je kar uspelo, verjemite:
Zavoj vsebuje myPhone Chiaro s slovnično pravilnimi navodili (\o/ bravo Poljaki). Poročam, kako se bo obnesel.
In potem me je resno začela peč vest, da je ura že 11 in nisem še ničesar naredila za diplomo in sem šla in še malo pregledovala Etimološki slovar in potem sem šla spat.

In to sem delala včeraj.


EDIT: Obljubila sem recept. Tule je, s količinami vred. (Mi smo, kot rečeno, očitno zamenjali jogurt s stepeno smetano ... and I'll stick with it, thankyouverymuch xD)

Tuesday, August 17, 2010

Slovenski blogi

Zadnjič sem pisala o blogih v angleščini, in se šele potem spomnila, da berem tudi ene par blogov v slovenščini (se opravičujem, Irena, Sadie in ostali!). Npr. tegale in tegale, in oba sta super - in mi dajeta upanje, da v Sloveniji le niso samo zateženi ljudje :P Večkrat povesta natanko to, kar mislim/čutim sama, ampak bolje. Super sta in z veseljem berem njuna bloga že nekaj časa.

Sicer sem pa danes bolj zaspana (damn it, iti v posteljo opolnoči sucks) in bom zato raje preizkusla dodajanje slikc na tale blog: 
















Ha! Total deluje. Blogger je kul! :) Tole sta drgač moji maci. Šapte na levi, Peri na desni. Ogromni sta. Več o njima drugič, obljubim. 

PS: In ja, vem, kakovost slike je obupna. Moj načrt: naučit se dobro fotografirat. Hočem. Bom. (Bom dala na life list. Kaj je life list? Tole.

Saturday, August 14, 2010

Spremembe ...

Zadnje čase sem odkrila precej zanimivih blogov ... začelo se je lansko poletje z defectiveyeti.com (ki ga sicer nimam na blogroll, ker zadnje čase objavlja bolj malo ...), kar me je pripeljalo na mightygirl.net, kar me je pripeljalo na nothingbutbonfires.com, kar me je pripeljalo na thepioneerwoman.com, kar me je pripeljalo na megduerksen.typepad.com. Vse te bloge pišejo ženske ... Prva dva sta bolj kul in nekako ... hmm, sofisticirana; druga dva veliko bolj "ameriška", pišeta ju dve gospodinji, ki sta sicer veliko več kot gospodinji, ampak sta pa v osnovi mami, ki večinoma skrbita za dom. Ok, nista samo to, ena se ukvarja še s kuhanjem in je že izdala svojo knjigo receptov, pa tudi s fotografiranjem - tako kot druga. Ampak v prvi vrsti sta mami, in gospodinji, ki čudovito skrbita za svoj dom. Ja, precej so si različne ... Opažam pa nekaj skupnega ... Vse so zadovoljne s svojim življenjem. Ja, itak, imajo probleme, skrbi, premalo časa, preveč stvari ... ampak so si znale življenje narediti tako, kot jim je všeč. In iz njihovih blogov sije ena ... pomirjenost z življenjem. Ko sem začela brat - sploh nothingbutbonfires - sem si nekaj časa TAKO ZELO želela biti kot ona. Oz. - bolje rečeno ... imeti njeno življenje. Ampak verjetno ... bo lažje si ustvariti svojega, takega, kot mi je všeč. 

Zaenkrat pa ... od vsakega bloga nekaj dobim. In upam, da bom sčasoma spoznala tudi to, kako si lahko jaz naredim tako življenje, ki bo meni všeč. 

Do takrat pa ... priporočam jih v branje, res. Pa še tega, ki ga je zadnjič odkrila cimra. 
Fajni so, res <3

Friday, August 13, 2010

Včeraj ...

Z včeraj na danes ponoči naj bi nad Slovenijo videli meteorski dež ... V upanju, da bova imela kaj od tega, sva šla ob pol enajstih zvečer "malo ven iz Ljubljane", kjer ni več svetlobne onesnaženosti. No, let me just say ... PHA.